Recikliranje in trajnost - danes pomembnejša kot kadarkoli prej

3.5.2022.

Recikliranje

V današnjem blogu preberite, kaj se v zvezi s tem dogaja v svetu, zakaj sta recikliranje in trajnost tako pomembna,
katere države so pri tem vodilne in kako jim to uspeva.

Recikliranje je le en del krožnega gospodarstva, ki postaja vse bolj pomembno. Je pa tudi temelj trajnostnega
življenjskega sloga. Številni dogodki po celem svetu (podnebne spremembe) nam znižujejo kakovost življenja in
nam kažejo, kako močno je planet poškodovan. Potrebuje našo pomoč pri regeneraciji in ohranjanju narave.
 
Krožno gospodarstvo je izraz, ki temelji na ponovni uporabi proizvedenega blaga in zmanjšani neučinkoviti
porabi surovin.
Namesto, da bi izdelek po proizvodnji in uporabi postal odpadek, iščemo načine za njegovo
ponovno uporabo, popravilo ali recikliranje. Glavna ideja tovrstne uporabe izdelka je zmanjšati oz. odpraviti
nastajanje novih odpadkov in s tem zaščititi okolje, ter zmanjšati stroške podjetij in potrošnikov.
 

Zakaj je recikliranje tako pomembno?

V zadnjih letih, predvsem pa v zadnjih dveh (ko nas je prizadela pandemija), je vse več dokazov ki potrjujejo
podnebne spremembe in spremembe narave, kot jo poznamo. Podnebne spremembe so vidne v splošnem
dvigu temperatur in velikih skokih med letnimi časi. Zdi, da med njimi ni več časa za prilagajanje. Pogoste
so tudi naravne nesreče, kot so poplave.

Viri, uporabljeni za proizvodnjo strupenih materialov se štejejo za izgubljene, razen če se z njimi pravilno ravna. Ko
na primer nekaj plastičnega razpada na kosovnih odlagališčih smeti, sprošča v zrak ki ga dihamo, v vodo, ki jo
pijemo in v zemljo, kjer pridelujemo hrano; toksine. Poleg nam samim s tem škodimo tudi drugim prebivalcem
planeta - rastlinam in živalim, s katerimi si delimo življenjski prostor. Drugi velik problem poleg recikliranja plastike
pa je odpadna hrana. Ali veste, da na svetu zavržemo kar eno tretjino vse proizvedene hrane?

Velik del težave predstavljajo tone odpadkov, ki nastanejo na nacionalni in na svetovni ravni. Za dokaz, da se
spremembe res začnejo pri posamezniku, prilagamo primere držav, ki so uspele svoje državljane ozavestiti o
pomenu recikliranja in tako reciklirajo vsaj 45 % vseh odpadkov.

1. Nemčija

Država z enim izmed izmed najvišjih odstotkov recikliranja na svetu je Nemčija. Ta naziv je dobila že leta 2016, saj
tam reciklirajo več kot 50 % odpadkov. Uvedli so načela, s katerimi so se zavihteli na vrh držav z ekološko
ozaveščenostjo. Odpadke so razdelili v 6 različnih kategorij, poleg tega mora vsako gospodinjstvo in podjetje
upoštevati pravila recikliranja. Če odpadki niso pravilno razvrščeni, se podjetja soočajo s kaznimi,
gospodinjstva pa niso upravičena do odlaganja odpadkov. Njihovi cilji za recikliranje plastike, stekla in kovin so
zmeraj višji in s časom postajajo še bolj ambiciozni. To kaže, kako resno ena najmočnejših evropskih sil jemlje
recikliranje. Steklo zbirajo v zabojnike za steklenice, kjer prebivalci v zameno za dobro delo prejmejo manjši znesek
denarja.

Nemčija je uvedla številna pravila, s katerimi je postala pri recikliranju najbolj učinkovita država na svetu. A za to so
zaslužni njeni državljani, ki aktivno sodelujejo in dajejo pobudo. Vsako leto se pojavlja vse več start-up podjetij, ki
snujejo inovativne rešitve in predstavljajo ideje za nadaljnje dvigovanje odstotka recikliranih odpadkov v državi.
 

2. Wales

Manjhna država v Veliki Britaniji na tem področju kaže zavidljive uspehe. V zadnjih dvajsetih letih jim je uspelo
dvigniti stopnjo recikliranja na kar 65 %. Njihov ambiciozen cilj je, da do leta 2050 v državi ne bo več odpadkov
(zero waste) in da bo vse, kar predstavlja krožno gospodarstvo, v celoti sprejeto in uspešno implementirano. Za
večino tega uspeha so zopet zaslužni prebivalci za katere statistika kaže, da jih okoli 90 % reciklira, predela
rabljene izdelke in se trudi, da ne bi proizvajali novih odpadkov.
Doslej so izvajali ukrepe za zmanjševanje uporabe plastike za enkratno uporabo, uporabo posebnih zabojnikov za
vsako vrsto odpadkov in skrbno ravnanje z biološkimi odpadki. Z zbiranjem le teh zmanjšujejo njihovo nastajanje,
vse odpadke te vrste pa odlagajo v biološko razgradljive vrečke.

3. Švedska

Tudi ta država dolguje svoje mesto na seznamu najuspešnejših držav pri recikliranju odgovornim državljanom, ki
ločujejo svoje odpadke. Odpadke ločijo na tiste, ki jih je možno reciklirati in tiste, ki se jih ne da. Te zadnje
zažgejo in energijo gorenja uporabijo za ogrevanje. Ta pobuda se je začela, ko je bila prepoznana naraščajoča
potreba po energiji, ki običajno prihaja iz fosilnih goriv. Ugotovili so, da lahko združijo oboje in so tako tudi
prihranijo. Zahvaljujoč tej pobudi se je močno zmanjšala količina odpadkov na odlagališčih, ki sedaj znaša
okoli 1 % vseh odpadkov, ki nastanejo v državi. Da bi podprla to pobudo, Švedska uvaža odpadke tudi iz
sosednjih držav. Poleg tega imajo v osnovnih in srednjih šolah številne delavnice, kjer otroke že od majhnih nog
učijo pravil in pomena recikliranja.
 

Države Evropske unije so prve po recikliranju zaradi številnih uspešnih pobud. Tako je Belgija zelo uspešna pri
recikliranju žarnic in elektronskih naprav, Švica pretvarja biološke odpadke v kompost in plačuje za
odpadke, ki se jih ne da reciklirati. Pohvalijo se tudi, da reciklirajo 96 % vseh steklenic. Avstrija ima zelo podobna
pravila in je prav tako kot Nemčija pri tem zelo upešna. Tudi oni izvajajo številna izobraževanja mladih o pomenu
recikliranja (preko stripov, izobraževalnih delavnic v šolah ...). Od podjetij in gospodinjstev pa zahtevajo odgovorno
recikliranje, ter pri tem poudarjajo pomen skupnosti in enakopravnosti. Pa še podatek iz domačih logov. Stopnja
recikliranja komunalnih odpadkov v Sloveniji je leta 2020 znašala 59,2 odstotka, kar je precej nad povprečjem
EU.

Viri:
• https://germanyworks.com/news/the-art-of-recycling/
• https://tomorrow.city/a/german-recycling-system
• https://www.europarl.europa.eu/news/hr/headlines/economy/20151201STO05603/kruzno-
gospodarstvo-definicija-vrijednosti-i-korist
• https://www.lovemoney.com/gallerylist/89902/recycling-countries-best-worst
• https://earth.org/waste-management-germany/
• https://www.nspackaging.com/analysis/best-recycling-countries/
• https://www.walesonline.co.uk/special-features/how-wales-can-become-number-20181179
• https://www.blueoceanstrategy.com/blog/turning-waste-energy-sweden-recycling-revolution/
• https://methodrecycling.com/gb/journal/world-recycling-news
• https://www.bbvaopenmind.com/en/science/environment/5-recycling-lessons-from-different-
countries-in-the-world/
• https://blog.repurpose.global/recycling-facts-from-around-the-world/
• https://www.dnevnik.si/1042984596

Svetovni dan rastlinskih napitkov

Svetovni dan rastlinskih napitkov

Preberite o njegovi zgodovini, spoznajte različne vrste rastlinskih napitkov, ter njihovo uporabo v kuhi.
Zakaj je pomembno zaščititi obraz pred soncem?

Zakaj je pomembno zaščititi obraz pred soncem?

Poznate učinke dolgotrajne izpostavljenosti sonca na vašo kožo?
Mislite, da vas steklo varuje pred njimi?
Vse to in še več (recepta za sijočo polt) v današnjem blogu!
Pripravite poletni smuti z nami!

Pripravite poletni smuti z nami!

Poletje je polno barv in raznolikosti tudi, ko govorimo o sadju in zelenjavi. Ob toplejšem vremenu in številnih razpoložljivih živilih, ki nam jih ponuja ta letni čas, smo pripravili izbor treh smutijev, ki vas bodo poleg slastnega okusa tudi ohladili in vam zagotovili vse vitamine in mi

Ta spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in funkcionalnosti. Izvedi več